Khm?!?

Vesolcu se je zmešalo. Iz spodnje kopalnice se skozi zračnik (al kar kol že to je) dere v zgornjo kopalnico. Kao nov način komunikacije...

Bedniki

Moja prijateljica Nosečka pravi da smo vsi blogarji bedni. :I Sicer se mi ob tem reži, ampak baje da naše izpovedi niso dovolj sočne in pikantne. Verjetno so za njeno obnašanje krivi hormoni al pa nekaj... :)

Uf...

sem se včeraj ustrašla. Sem mal brskala po forumih, kaj pišejo ljudje o Maroku in sem naletela na opozorilo, da Rajner do 1.12. ne bo letel v Fez, ker kao se niso dobil dovoljenj. Me je kar trest začel. Potem sem malce preverila na netu (glede na to, da midva se nisva dobila nobenega obvestila o tem) in ugotovila, da to velja le za polete med Nemčijo / Francijo in Marokom. Se mi je že odvrtel pred očmi kako ne bo nič z najinim dopustom in kako sva stran vrgla denar, glede na to da Rajner in Izi verjetno ne vračata ravno denarja... No, samo da iz Londona leti. Sem si kar oddahnila.

Pariz

je bil super. Spoznala kar nekaj zabavnih in fajn ljudi, s katerimi bomo nekoč mogoče ustvarili projekt ali dva... Sicer je bilo pa kar naporno - celodnevna izobraževanja (sicer zabavna, a vseeno občasno naporna), potem pa še žuranje. In jutranje vstajanje. Se dobro, da mi v ponedeljek ni bilo treba v službo :) Decembra bo v Tručiji še eno izobraževanje, tokrat o medkulturnem učenju. Jest bi šla!!! Joj, joj, kaj bo z mojo diplomo?

Zapravljanje?

Danes sva z vesoljcem zapravila kar nekaj denarcev. Grozno ali nujno? Sem prepričana, da je bilo nujno, ampak vseeno te vsake toliko malce zapeče vest.

Pakiram

Jutri navsezgodaj letim v Pariz. Od nekdaj sem prepričana, da pakiram kar se da racionalno. No, saj nimam ne vem koliko oblek, da bi lahko pretiravala. Danes se nekako čudim, da je potovalka (ja za spremembo nimam nahrbtnika) že polna, ne glede na to, da sem se pravkar spomnila da ne bi bilo slabo, da bi spakirala še ene čevlje. No, saj ni ne vem koliko nabasano. Ampak lih fajn je naravnano vse... Pa vedno imam probleme, ker ne vem ali mi kaj manjka. Pa še vreme bo baje bol za en drek. Kljub temu, da se vedno veselim potovanja ne maram pakiranja.

Bila je sončna nedelja...

in bil je sprehod na Jošta ter obisk živalskega vrta. Ne morem verjeti koliko ljudi gre ob sončnih nedeljah v živalski vrt. Verjetno je bila tam cela Ljubljana, pa še pol Slovenije...

Ne vem zakaj imamo v Ljubljani TIC (turistični info center). Človek se prostovoljno javi, da bo v tujini delal zastonjsko reklamo, pa ga "prijazne" usluženke naderejo kako si predstavlja da bo kar isti dan dobil več kot en prospekt v tujih jezikih. Za to je pa ja potrebna pisna prošnja. Ok, pa nič. V bistvu mi je vseeno al delam reklamo za Slovenijo al ne. Samo pol nej ne jamrajo da se število turistov kljub reklami na CNN ne dviga.

Rojstni dan

Danes praznuje 80. rojstni dan Winnie the Pooh... Njemu na čast je hiša dišala po torti, ki je sicer z Vesolcem še nisva jedla, ker delava. No jest kao pišem diplomo. Mi je med pisanjem mal dol padlo, tako da trenutno prebiram bloge sonaklačev.

Skratka - tale verjetno vsem zemljanom najljubši medved je že kar starina. 80 let je že kar lepa starost. Ampak še vedno zgleda "čil in zdrav", hehe. Ampak verjetno je kar nesmrten. Pred kratkim sem izvedela, da ponatisov knjig o Puju ni več. In da je v antikvarjatih kar precej dolga vrsta Pujevih dogodivščin željnih staršev. Mogoče bi bilo fajn, da se tudi sami eventuelno postavimo v vrsto. Sicer imamo knjige doma, samo bodo tam tudi ostale (no, sej mi tud še nekaj časa).

Torej Pu... danes bomo kkšno vilico torte pojedli zate :)

brezveze

Vesolc ima nov telefon. Kolk brezveze. Pa kaj vse ima... bluetooth, mp3 zvonenje, fotoaparat pa take bedarije. Zdej je kao kul... Dej me poklič, dej me poklič! K otrok. Pa sploh ni Nokia - je kr mal zahinavu (kao on je pristaš Nokije... Nokia je d best, ja ja...).

Drugač imava pa drugi del 3. sezone Losta. Sam zdej bo kr mal nadležno... spet bo treba po 1 teden čakat na naslednji del, ne bomo mogl vse v enem šusu pogledat (ja, prvo sezono sem pogledala celo naenkrat... je bila aktivna noč - sicer sem par delov vidla že prej, tako da sem jih delno prevrtela naprej, pa je bilo vseeno kar maratonsko). Še dobr da grem v Francijo pa pol v Maroko... se bo vsaj par delov nabralo.

končno 14 dni "dopusta"

No, pa sem končala z analizami... zdej pa pisanje diplome do torka, ko letim v Pariz. JUPI! Komaj čakam. Od torka do nedelje (o joj, zamudila bom volitve :P). Dva dni za Pariz, ostalo delavnice in predavanja. In iskanje partnerjev za projekte. Morm mal razmislt kaj si bom v Parizu ogledala. Zihr muzej Georgesa Pompidouja, pa se enkrat bi šla do Montmartra in Moulin Rouge, mogoče najdem muzej Toulouse-Lautreca.... se kar veselim. Potem pa še dva tedna pa že Maroko. Dopust!! To že nujno rabiva. Se mi zdi da je že 100 let od najinega zadnjega potovanja.

Slikica je trenutno sposojena... seveda se bo to po mojem prihodu nazaj spremenilo.

Čas bi že bil...

Da komarji pocrkajo. Ne vem zakaj, ampak vsem komarjem je všeč najina soba. In moja kri. Men pa oni niso všeč. Še posebej mi ni všeč, da se ponoči zbujam zaradi brenčanja teh nadležnih žuželk. Seveda sledi akcija s prižiganjem luči in buljenjem v zrak, rdeč strop in rumene stene... Na koncu se pokrijem čez glavo in upam da se ne bom zadušila... Lovely. 

Bilo je napeto...

Danes nekje med deseto in enajsto zvečer smo nič hudega sluteč odzdravili sestrci od vesolca in flajerja, nakar se slišijo kriki groze in zvonenje na vratih. Uf... Vsem prisotnim je kar poskočilo srce, tamala se je pa histerično drla. Vesolc ji je odprl vrata, v moji glavi so se pretakale misli o tem kaj za vraga bi to lahko bilo, medtem ko je vesolc, ki očitno gleda preveč televizije pomislil, da je to lahko samo truplo...

Skratka, poleg tamale je sredi noči stal neznanec v belem pulovrju. Kaj dela neznanec ZA hišo, ki je na robu naselja?? Seveda je zaradi vsega tega kričanja (moram priznati, da nam je kričanje, ki je bilo slišati kot tisto iz najbolj glasnih grozljivk, pognalo kri po žilah) lopov tekel kakor hitro je mogel. Verjetno se je skril v bližnjo koruzo ali za bunker. Dejstvo je, da ga, ko smo nanj naščuvali našega sicer prijaznega Bensona, ni bilo več.

Lopov ni bil ravno najbolj brihten, se mi zdi. Dejstvo, da se gre potikat okoli desetih zvečer ob polni luni in to v BELEM pulovrju ne kaže ravno na nek visok IQ. Upam da se je ustrašil vsaj kričanja, če že ne našega nedolžnega in ob dejstvu, da smo ga brez vrvice spustili ven, presrečnega psa.

Dogodek se je zaključil z ugotovitvijo, da se bomo ponoči sprehajali naokol z našim grozovitim stražarjem Benijem, iz jeklenih konjičkov pa smo pobrali radio.

ps. kljub vztrajnemu kričanju na oknih sosednih bajt ni bilo opaziti nikogar... Ne vem ali je to zaskrbljujoče ali pač niso firbci in imamo srečo? Se mi zdi, da bi ob takih primerih vseeno lahko malo pogledali kaj se dogaja...

Čokolada za bogove

Sej sem vedla, da čokolada ni kar tako...

Na internetni strani mojega najljubšega proizvajalca čokolad piše: V mehiški mitologiji velja prepričanje, da so čokolado uživali njihovi bogovi v nebesih in da je bil kakavovec zaupan ljudem v varstvo kot poseben in dragocen blagoslov njihovega Boga zraka. Tudi latinsko ime “Theobroma cacao” vsebuje to zgodovinsko dejstvo. Namreč, švedski naravoslovec Linee je bil nezadovoljen s prvotnim imenom “cacao” ( = kakav), zato ga je preimenoval v Theobroma cacao, saj Theobroma v grščini pomeni “hrana bogov”.