Bilo je napeto...

Danes nekje med deseto in enajsto zvečer smo nič hudega sluteč odzdravili sestrci od vesolca in flajerja, nakar se slišijo kriki groze in zvonenje na vratih. Uf... Vsem prisotnim je kar poskočilo srce, tamala se je pa histerično drla. Vesolc ji je odprl vrata, v moji glavi so se pretakale misli o tem kaj za vraga bi to lahko bilo, medtem ko je vesolc, ki očitno gleda preveč televizije pomislil, da je to lahko samo truplo...

Skratka, poleg tamale je sredi noči stal neznanec v belem pulovrju. Kaj dela neznanec ZA hišo, ki je na robu naselja?? Seveda je zaradi vsega tega kričanja (moram priznati, da nam je kričanje, ki je bilo slišati kot tisto iz najbolj glasnih grozljivk, pognalo kri po žilah) lopov tekel kakor hitro je mogel. Verjetno se je skril v bližnjo koruzo ali za bunker. Dejstvo je, da ga, ko smo nanj naščuvali našega sicer prijaznega Bensona, ni bilo več.

Lopov ni bil ravno najbolj brihten, se mi zdi. Dejstvo, da se gre potikat okoli desetih zvečer ob polni luni in to v BELEM pulovrju ne kaže ravno na nek visok IQ. Upam da se je ustrašil vsaj kričanja, če že ne našega nedolžnega in ob dejstvu, da smo ga brez vrvice spustili ven, presrečnega psa.

Dogodek se je zaključil z ugotovitvijo, da se bomo ponoči sprehajali naokol z našim grozovitim stražarjem Benijem, iz jeklenih konjičkov pa smo pobrali radio.

ps. kljub vztrajnemu kričanju na oknih sosednih bajt ni bilo opaziti nikogar... Ne vem ali je to zaskrbljujoče ali pač niso firbci in imamo srečo? Se mi zdi, da bi ob takih primerih vseeno lahko malo pogledali kaj se dogaja...