Piran

Danes sva s Kajo navsezgodaj zjutraj odpeketali proti Piranu. Glavni cilj, poleg izleta samega, sta bili predavanji v okviru MESSa. Sicer sva pričakovali drugi predavanji, saj so zamenjali včerajšnji program z današnjim, ampak je bilo vseeno fajn. Po dolgem času sem 3 ure sedela in poslušala predavanja. Sem že malo pozabila kako to izgleda...

Moj drugi cilj je bil ujeti mentorja za diplomo in se dokončno zmenit ali je ok, da za diplomo nadaljujem seminar, ki sem ga letos oddala za izpit iz popularne kulture. Hvala bogu se je strinjal in rekel, da bi bilo super. Fajn... torej imam napisanih že 30 strani diplome. Upam, da bom do odhoda v Maroko napisala še ostalo in da mi bo mentor v času mojega potepanja popravil nalogo, tako da jo decembra samo se finiširam in januarja počasi dobim predpono uni. dipl. :)




Po predavanjih sva se usedli na kosilo in kavico, nato sva se sprehajali po Piranu. Ulice Pirana so res super... ozke, razvejane, s pisanimi hišami... se sploh ne bi pritoževala, če bi živela nekje na primorskem koncu. No, še raje bi bila nekje bolj v notranjosti Primorske. Mmm... na kakšnem zelenem hribčku. No pa dovolj sanjarjenja... konec koncev vsa zadekana lezim v postli, česar ob morju verjetno še ne doživljajo.


Tale muc se je udobno namestil v sedež motorja in dremal. iii...

Pametnjakoviči

Sem ter tja se vsakdo sreča s kkšnim pametnjakovičem. Sej veste, to so tisti, ki ti solijo pamet na področju, ki ga sicer sam poznaš bolje kot oni.

Kdo jih je že klical? In zakaj se počutijo poklicane, da ti sami od sebe svetujejo?? Bomo že vprašal nekoga, ki se na stvar spozna bolje od nas, če (oz. ko) nas bo zanimalo mnenje tretje osebe. Naj bodo raje uporabni in naj delajo stvari, ki jih pač delajo. Če mi njim ne solimo pameti, naj se tudi oni ne vtikajo v naše delo.

Skratka... popoldne je bilo polno pametnjakovičev. 22. september bi po mojem mnenju lahko določili za dan teh osebkov.

Francija, Maroko in mogoče Dunaj...

Zadnje čase v službi sprejmem vsako bedarijo, ki mi jo ponudijo... Recimo včeraj me je poklicala sodelavka in me vprašala, če bi prevzela še eno analizo (poleg te, ki sem jo pravkar prevzela, tistih, ki sem jih prevzela pred 14 dnevi in rednih dveh). Seveda jaz bleknem JA, z veseljem jo bom prevzela. Ker to, da moram do naslednjega tedna prebrat ene 500 objav in napisat analizo meni ni dovolj velik izziv. Hočem še eno! Tako s 1.000 objavami (toliko objav namreč moja nova analiza obsega). JUPI!!! Gremo bit deloholiki in spet diplomo postavit v kot. Al pa še boljš, gremo še pisanje diplome stisnt nekam v naš prosti čas.

Vse to seveda počnem zato, da grem oktobra mirne vesti za en teden na izobraževanje organizatorjev mladinskih izmenjav v Francijo, in seveda na dopust!!! V Maroku naju boste lahko srečali novembra. Komaj čakam. Decembra pa je na programu še eno izobraževanje na Dunaju. Ne vem, če ne bi blo bolje, če se takrat posvetim diplomi (bi bil že skrajen čas...). Samo kaj, ko bi bilo tako fajn it spet pogledat moj Dunaj...

moj kuđo Beni

Med brskanjem po fotkah sem naletela na našo pasjo zver Benija, ko je bil še v miniaturni obliki in še ni bil divjak. Takrat smo še naivno mislili kako luštkano majhnega kužka bomo imeli... Danes pa po velikosti in norosti prekaša marsikaterega sorodnega beagla.

no pa začnimo

Končno bom še jest imela blog. Da ne bojo vsi okol mene kul, jest bom pa luzer... Sej sem se že parkrat spravla k računalniku, da bi ustvarla kej takega, pa nisem ravno med najbolj vztrajnimi ljudmi, vsaj kar se začetka tiče... ampak ko bom enkrat mal uredila tale svoj kotiček bom pa z večjim navdušenjem delila svoje bedarije s celim svetom (ok zaenkrat s slovensko govorečimi osebki...).