Že dober teden sva doma, pa kar ne pridem k sebi. Ok, analizo, ki sem jo mogla oddat do včeraj, sem spesnila. Ostalo pa čaka. Sobo imava razgonjeno (se jo že par dni spravljam pospravt), na stolu imava kup cunj, ki čakajo na likalnik, verjetno je še kakšen kup na drugih koncih bajte. Projekti stojijo. Diploma je... še vedno nekje sameva. Ne da se mi.
Pravjo da puščava zastrupi možgane. Se spomnim, da mami letos, ko sta prišla iz Jemna in Jemnške puščave, še nekaj časa ni prišla k sebi. Vleče nazaj... pesek, mir, tišina... Že razmišljam kdaj bi šla nazaj. Prej bo treba diplomirat in se lotit neke službe. Najrajš projektov...
Nič... bom preklopla na kvalitetno glasbo (Yeah, yeah, yeah? Đemi? Khaled?) pa se spravla mal nad tole sobo.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar