Koncert Siddharte

Včeraj sva bila z Vesolcem v Ljubljani. Glede na to, koliko je bilo ljudi, predvidevam da vas je bila večina na razdalji cca 500 m od naju, a se nismo srečali. Ljubljana je bila namreč POLNA. Prisežem, da se ne spomnim, da bi kadarkoli v svojem življenju v Ljubljani videla toliko ljudi. Koncert je bil iz ozadja sicer slišati kar ok, se nama pa res ni dal premikat med vsemi temi ljudmi in dve uri čakati na kuhano vino (oz. kot je danes nekdo pripomnil - sladko vodo). Tako sva kar hitro odcepetala nazaj v avto in proti domu.

Sicer se je pa končno malce ohladilo. Škoda samo, da se bo po novem letu baje spet segrelo. Jest bi se pa tako rada sankala. Ob prvem snežnem zametu vse vabim na skupinsko sankanje (seveda vas bom ob tej priložnosti zasula s kepami in vam zmrznila faco z mavžanjem)! Bomo še vidli kje bo najbolje... Jupi!!! komi čakam.

WTF?!?!

Novica na RTV Slovenija: "V enem izmed sedmih emiratov, ki so združeni v Združene arabske emirate, državni uslužbenci na delo ne bodo smeli več prihajati v pižamah."

Morm priznati, da se tud men zgodi, da delam oblečena v pižamo. Ampak HALO??? Men se to zgodi samo kadar delam od doma. Nikoli mi ni padlo na pamet, da bi šla v službo oblečena v pižamo. Sej vem... kulturna raznolikost - načeloma jo 100% podpiram in zagovarjam, v tem primeru pa se mi zdi da to ni point kulturne raznolikosti. To je samo čudaško... A pol so 24/7 isto oblečeni? Se cel teden ne preoblečejo? A to se dejansko iz nočne pižame preoblečejo v dnevno?

Naslednja destinacija

za najino potovanje je že določena. Sicer še ni določen čas izvedbe, pa vseeno... Vesolc je izbrskal tole:

Chile in Bolivija. Mmmmm, komi čakam!

Varstveni ukrepi na letališčih

Na strani od RTV SLo sem zasledila, da so na letališču v LA rentgenrirali otroka: "Na losangeleškem letališču je ženska svojega enoletnega vnuka poslala skozi napravo, namenjeno rentgenskemu preverjanju prtljage."

Kr ok. No, vsaj opazil so ga in poklical zdravnike - na srečo ni utrpel hujših posledic radioaktivnega sevanja so še pripisali. Kaj pa jest vem... Celega so poslali skozi rentgen in mu nič ni? Sej ne da bi se spoznala na take zadeve, ampak to, da je po rentgenskem obsevanju celega telesa ven prišel brez "hujših" posledic, se mi zdi kar presenetljivo.

Službeni žuri

Za mano je prvi prednovoletni službeni žur letos. Kljub dobremu namenu, da bom danes delala, sem ugotovilo da bo bolj koristno, da ostanem v svoji topli postelji in po dolgem času cel dan berem in lenarim. Zadnjič sem bila namreč v knjižnici in sem zagledala knjigo Angeli in Demoni, pa sem si rekla, da bi mi pa mogoče sedl tud kej takega prebrat. In današnji dan je bil kot naročen za to...

V četrtek me čaka še en služben žur. V ASu. Se bom še odločila če se mi bo dal it. Načeloma me taki placi kot je AS ravno ne navdušujejo. Zastonj pijančevanje me pa zgleda mal vrže v posteljo za cel dan. Bomo videli kaj bo prinesel četrtek.

Aerobika

Spet sem začela migat. Končno. Če še vedno ne bi, bi bila verjetn vsa tečna. Tako sem pa po eno urnem dvigovanju uteži, kolesarjenju ali skakanju itak crknjena, tako da grem samo še pod tuš in v postlo - pred tv ali knjigo. Dans sem bila prvič v življenju na jogi. Baje si je ta tip, ki jo je vodil, izbral neke srednje težke vaje. Pa me je vseeno kdaj pa kdaj krč zagrabu... Da ne govorim o pumpu - sem bila prejšnji teden prvič po parih mesecih in me je še dva dni vse bolel. No, ta teden je bilo že lažje.

Denarnice v decembru

so prazne. Letos še posebej. Glede na to, da sva ta mesec dobila samo mojo (oktobra "prigarano") plačo, bodo letos darila skromna. Bo pa treba mal več iznajdljivosti. Sicer pa se mi zdi da preobilna obdarovanja niso več v modi. Vsaj pri nas ne. Tako da, če pozna kdo kšno trgovino, v kateri se najde za vsakogar nekaj - se priporočam.

zadnje čase me navdušuje tale komad

Groza...

Že dober teden sva doma, pa kar ne pridem k sebi. Ok, analizo, ki sem jo mogla oddat do včeraj, sem spesnila. Ostalo pa čaka. Sobo imava razgonjeno (se jo že par dni spravljam pospravt), na stolu imava kup cunj, ki čakajo na likalnik, verjetno je še kakšen kup na drugih koncih bajte. Projekti stojijo. Diploma je... še vedno nekje sameva. Ne da se mi.

Pravjo da puščava zastrupi možgane. Se spomnim, da mami letos, ko sta prišla iz Jemna in Jemnške puščave, še nekaj časa ni prišla k sebi. Vleče nazaj... pesek, mir, tišina... Že razmišljam kdaj bi šla nazaj. Prej bo treba diplomirat in se lotit neke službe. Najrajš projektov...

Nič... bom preklopla na kvalitetno glasbo (Yeah, yeah, yeah? Đemi? Khaled?) pa se spravla mal nad tole sobo.

utrinki iz Maroka

barvarne v Fezu
zelene mošeje
požrtija v Marrakeshu
Tinerhir
Štanti v Marrakeshu
Otroci v Merzougi
Merzouga Merzouga

ulica v Chefchaunu

a si ti tud not padu?

Obožujem internet in možnost piratstva :). Kdo danes še čaka na enotednska predvajanja Losta? Mislm na tista predvajanja po TV - predvajanja 2. seznone, ki smo jo videli že pred parimi meseci. Sicer tud mi čakamo na enotedenska predvajanja, ampak 3. sezone... (ja vem, verjetno je isto... še vedno čakaš...)

Prvo sezono sem pogledala v eni noči. Ne morem pomagat, sem padla notr. Pa ne gledam velik tv-ja. V bistvu po tv-ju občasno gledam samo CSI. Loste imamo seveda na računalnikih in dvd-jih. Kot ta pravi obsedenci. Vsak dan preverjamo a se že da dobit naslednji del al ne. Še dobr da greva na dopust, bova lahko ene 4 dele pogledala ko prideva nazaj, hehe.

Po novem z Vesolcem gledava nanizanko 4400. Sicer nisem še tako notr padla, da ne bi mogla nehat gledat. Bomo vidli če bom. Enkrat ko bom mela čas (kdaj bo to?) bom mogoče mal pogledala Prison Break. Baje je kul. Čeprav sem slišala zelo različna mnenja. Samo take stvari, sploh če jih imaš na dvd-ju, je treba začet gledat ko imaš čas. Če slučajno padeš notr - ker potem ne morš nehat gledat, glede na to da imaš vse na dvd-ju in se ne konča...

no tolk o zadevah, ki jih gledam (al pa še ne).

p.s. a mislte da bo pri Lostu hudobneža pobral? :)

Maroko

Končno se bliža dopust. V bistvu greva pojutrišnjem, tako da sva danes končno vzela v roke LP in pa začela brskati po netu. Ker sploh še ne veva kam v Maroko greva. Pa al mava sploh dost keša. Bo že moglo bit dost. Več ni... Sicer je pa skrajni čas da greva. Vreme bo v Maroku itak lepše kot tukaj. Pa še bolj zabavno bo. No, upajmo da se ne bo ponovila lanska Sicilija.

Khm?!?

Vesolcu se je zmešalo. Iz spodnje kopalnice se skozi zračnik (al kar kol že to je) dere v zgornjo kopalnico. Kao nov način komunikacije...

Bedniki

Moja prijateljica Nosečka pravi da smo vsi blogarji bedni. :I Sicer se mi ob tem reži, ampak baje da naše izpovedi niso dovolj sočne in pikantne. Verjetno so za njeno obnašanje krivi hormoni al pa nekaj... :)

Uf...

sem se včeraj ustrašla. Sem mal brskala po forumih, kaj pišejo ljudje o Maroku in sem naletela na opozorilo, da Rajner do 1.12. ne bo letel v Fez, ker kao se niso dobil dovoljenj. Me je kar trest začel. Potem sem malce preverila na netu (glede na to, da midva se nisva dobila nobenega obvestila o tem) in ugotovila, da to velja le za polete med Nemčijo / Francijo in Marokom. Se mi je že odvrtel pred očmi kako ne bo nič z najinim dopustom in kako sva stran vrgla denar, glede na to da Rajner in Izi verjetno ne vračata ravno denarja... No, samo da iz Londona leti. Sem si kar oddahnila.

Pariz

je bil super. Spoznala kar nekaj zabavnih in fajn ljudi, s katerimi bomo nekoč mogoče ustvarili projekt ali dva... Sicer je bilo pa kar naporno - celodnevna izobraževanja (sicer zabavna, a vseeno občasno naporna), potem pa še žuranje. In jutranje vstajanje. Se dobro, da mi v ponedeljek ni bilo treba v službo :) Decembra bo v Tručiji še eno izobraževanje, tokrat o medkulturnem učenju. Jest bi šla!!! Joj, joj, kaj bo z mojo diplomo?

Zapravljanje?

Danes sva z vesoljcem zapravila kar nekaj denarcev. Grozno ali nujno? Sem prepričana, da je bilo nujno, ampak vseeno te vsake toliko malce zapeče vest.

Pakiram

Jutri navsezgodaj letim v Pariz. Od nekdaj sem prepričana, da pakiram kar se da racionalno. No, saj nimam ne vem koliko oblek, da bi lahko pretiravala. Danes se nekako čudim, da je potovalka (ja za spremembo nimam nahrbtnika) že polna, ne glede na to, da sem se pravkar spomnila da ne bi bilo slabo, da bi spakirala še ene čevlje. No, saj ni ne vem koliko nabasano. Ampak lih fajn je naravnano vse... Pa vedno imam probleme, ker ne vem ali mi kaj manjka. Pa še vreme bo baje bol za en drek. Kljub temu, da se vedno veselim potovanja ne maram pakiranja.

Bila je sončna nedelja...

in bil je sprehod na Jošta ter obisk živalskega vrta. Ne morem verjeti koliko ljudi gre ob sončnih nedeljah v živalski vrt. Verjetno je bila tam cela Ljubljana, pa še pol Slovenije...

Ne vem zakaj imamo v Ljubljani TIC (turistični info center). Človek se prostovoljno javi, da bo v tujini delal zastonjsko reklamo, pa ga "prijazne" usluženke naderejo kako si predstavlja da bo kar isti dan dobil več kot en prospekt v tujih jezikih. Za to je pa ja potrebna pisna prošnja. Ok, pa nič. V bistvu mi je vseeno al delam reklamo za Slovenijo al ne. Samo pol nej ne jamrajo da se število turistov kljub reklami na CNN ne dviga.

Rojstni dan

Danes praznuje 80. rojstni dan Winnie the Pooh... Njemu na čast je hiša dišala po torti, ki je sicer z Vesolcem še nisva jedla, ker delava. No jest kao pišem diplomo. Mi je med pisanjem mal dol padlo, tako da trenutno prebiram bloge sonaklačev.

Skratka - tale verjetno vsem zemljanom najljubši medved je že kar starina. 80 let je že kar lepa starost. Ampak še vedno zgleda "čil in zdrav", hehe. Ampak verjetno je kar nesmrten. Pred kratkim sem izvedela, da ponatisov knjig o Puju ni več. In da je v antikvarjatih kar precej dolga vrsta Pujevih dogodivščin željnih staršev. Mogoče bi bilo fajn, da se tudi sami eventuelno postavimo v vrsto. Sicer imamo knjige doma, samo bodo tam tudi ostale (no, sej mi tud še nekaj časa).

Torej Pu... danes bomo kkšno vilico torte pojedli zate :)

brezveze

Vesolc ima nov telefon. Kolk brezveze. Pa kaj vse ima... bluetooth, mp3 zvonenje, fotoaparat pa take bedarije. Zdej je kao kul... Dej me poklič, dej me poklič! K otrok. Pa sploh ni Nokia - je kr mal zahinavu (kao on je pristaš Nokije... Nokia je d best, ja ja...).

Drugač imava pa drugi del 3. sezone Losta. Sam zdej bo kr mal nadležno... spet bo treba po 1 teden čakat na naslednji del, ne bomo mogl vse v enem šusu pogledat (ja, prvo sezono sem pogledala celo naenkrat... je bila aktivna noč - sicer sem par delov vidla že prej, tako da sem jih delno prevrtela naprej, pa je bilo vseeno kar maratonsko). Še dobr da grem v Francijo pa pol v Maroko... se bo vsaj par delov nabralo.

končno 14 dni "dopusta"

No, pa sem končala z analizami... zdej pa pisanje diplome do torka, ko letim v Pariz. JUPI! Komaj čakam. Od torka do nedelje (o joj, zamudila bom volitve :P). Dva dni za Pariz, ostalo delavnice in predavanja. In iskanje partnerjev za projekte. Morm mal razmislt kaj si bom v Parizu ogledala. Zihr muzej Georgesa Pompidouja, pa se enkrat bi šla do Montmartra in Moulin Rouge, mogoče najdem muzej Toulouse-Lautreca.... se kar veselim. Potem pa še dva tedna pa že Maroko. Dopust!! To že nujno rabiva. Se mi zdi da je že 100 let od najinega zadnjega potovanja.

Slikica je trenutno sposojena... seveda se bo to po mojem prihodu nazaj spremenilo.

Čas bi že bil...

Da komarji pocrkajo. Ne vem zakaj, ampak vsem komarjem je všeč najina soba. In moja kri. Men pa oni niso všeč. Še posebej mi ni všeč, da se ponoči zbujam zaradi brenčanja teh nadležnih žuželk. Seveda sledi akcija s prižiganjem luči in buljenjem v zrak, rdeč strop in rumene stene... Na koncu se pokrijem čez glavo in upam da se ne bom zadušila... Lovely. 

Bilo je napeto...

Danes nekje med deseto in enajsto zvečer smo nič hudega sluteč odzdravili sestrci od vesolca in flajerja, nakar se slišijo kriki groze in zvonenje na vratih. Uf... Vsem prisotnim je kar poskočilo srce, tamala se je pa histerično drla. Vesolc ji je odprl vrata, v moji glavi so se pretakale misli o tem kaj za vraga bi to lahko bilo, medtem ko je vesolc, ki očitno gleda preveč televizije pomislil, da je to lahko samo truplo...

Skratka, poleg tamale je sredi noči stal neznanec v belem pulovrju. Kaj dela neznanec ZA hišo, ki je na robu naselja?? Seveda je zaradi vsega tega kričanja (moram priznati, da nam je kričanje, ki je bilo slišati kot tisto iz najbolj glasnih grozljivk, pognalo kri po žilah) lopov tekel kakor hitro je mogel. Verjetno se je skril v bližnjo koruzo ali za bunker. Dejstvo je, da ga, ko smo nanj naščuvali našega sicer prijaznega Bensona, ni bilo več.

Lopov ni bil ravno najbolj brihten, se mi zdi. Dejstvo, da se gre potikat okoli desetih zvečer ob polni luni in to v BELEM pulovrju ne kaže ravno na nek visok IQ. Upam da se je ustrašil vsaj kričanja, če že ne našega nedolžnega in ob dejstvu, da smo ga brez vrvice spustili ven, presrečnega psa.

Dogodek se je zaključil z ugotovitvijo, da se bomo ponoči sprehajali naokol z našim grozovitim stražarjem Benijem, iz jeklenih konjičkov pa smo pobrali radio.

ps. kljub vztrajnemu kričanju na oknih sosednih bajt ni bilo opaziti nikogar... Ne vem ali je to zaskrbljujoče ali pač niso firbci in imamo srečo? Se mi zdi, da bi ob takih primerih vseeno lahko malo pogledali kaj se dogaja...

Čokolada za bogove

Sej sem vedla, da čokolada ni kar tako...

Na internetni strani mojega najljubšega proizvajalca čokolad piše: V mehiški mitologiji velja prepričanje, da so čokolado uživali njihovi bogovi v nebesih in da je bil kakavovec zaupan ljudem v varstvo kot poseben in dragocen blagoslov njihovega Boga zraka. Tudi latinsko ime “Theobroma cacao” vsebuje to zgodovinsko dejstvo. Namreč, švedski naravoslovec Linee je bil nezadovoljen s prvotnim imenom “cacao” ( = kakav), zato ga je preimenoval v Theobroma cacao, saj Theobroma v grščini pomeni “hrana bogov”.

Piran

Danes sva s Kajo navsezgodaj zjutraj odpeketali proti Piranu. Glavni cilj, poleg izleta samega, sta bili predavanji v okviru MESSa. Sicer sva pričakovali drugi predavanji, saj so zamenjali včerajšnji program z današnjim, ampak je bilo vseeno fajn. Po dolgem času sem 3 ure sedela in poslušala predavanja. Sem že malo pozabila kako to izgleda...

Moj drugi cilj je bil ujeti mentorja za diplomo in se dokončno zmenit ali je ok, da za diplomo nadaljujem seminar, ki sem ga letos oddala za izpit iz popularne kulture. Hvala bogu se je strinjal in rekel, da bi bilo super. Fajn... torej imam napisanih že 30 strani diplome. Upam, da bom do odhoda v Maroko napisala še ostalo in da mi bo mentor v času mojega potepanja popravil nalogo, tako da jo decembra samo se finiširam in januarja počasi dobim predpono uni. dipl. :)




Po predavanjih sva se usedli na kosilo in kavico, nato sva se sprehajali po Piranu. Ulice Pirana so res super... ozke, razvejane, s pisanimi hišami... se sploh ne bi pritoževala, če bi živela nekje na primorskem koncu. No, še raje bi bila nekje bolj v notranjosti Primorske. Mmm... na kakšnem zelenem hribčku. No pa dovolj sanjarjenja... konec koncev vsa zadekana lezim v postli, česar ob morju verjetno še ne doživljajo.


Tale muc se je udobno namestil v sedež motorja in dremal. iii...

Pametnjakoviči

Sem ter tja se vsakdo sreča s kkšnim pametnjakovičem. Sej veste, to so tisti, ki ti solijo pamet na področju, ki ga sicer sam poznaš bolje kot oni.

Kdo jih je že klical? In zakaj se počutijo poklicane, da ti sami od sebe svetujejo?? Bomo že vprašal nekoga, ki se na stvar spozna bolje od nas, če (oz. ko) nas bo zanimalo mnenje tretje osebe. Naj bodo raje uporabni in naj delajo stvari, ki jih pač delajo. Če mi njim ne solimo pameti, naj se tudi oni ne vtikajo v naše delo.

Skratka... popoldne je bilo polno pametnjakovičev. 22. september bi po mojem mnenju lahko določili za dan teh osebkov.

Francija, Maroko in mogoče Dunaj...

Zadnje čase v službi sprejmem vsako bedarijo, ki mi jo ponudijo... Recimo včeraj me je poklicala sodelavka in me vprašala, če bi prevzela še eno analizo (poleg te, ki sem jo pravkar prevzela, tistih, ki sem jih prevzela pred 14 dnevi in rednih dveh). Seveda jaz bleknem JA, z veseljem jo bom prevzela. Ker to, da moram do naslednjega tedna prebrat ene 500 objav in napisat analizo meni ni dovolj velik izziv. Hočem še eno! Tako s 1.000 objavami (toliko objav namreč moja nova analiza obsega). JUPI!!! Gremo bit deloholiki in spet diplomo postavit v kot. Al pa še boljš, gremo še pisanje diplome stisnt nekam v naš prosti čas.

Vse to seveda počnem zato, da grem oktobra mirne vesti za en teden na izobraževanje organizatorjev mladinskih izmenjav v Francijo, in seveda na dopust!!! V Maroku naju boste lahko srečali novembra. Komaj čakam. Decembra pa je na programu še eno izobraževanje na Dunaju. Ne vem, če ne bi blo bolje, če se takrat posvetim diplomi (bi bil že skrajen čas...). Samo kaj, ko bi bilo tako fajn it spet pogledat moj Dunaj...

moj kuđo Beni

Med brskanjem po fotkah sem naletela na našo pasjo zver Benija, ko je bil še v miniaturni obliki in še ni bil divjak. Takrat smo še naivno mislili kako luštkano majhnega kužka bomo imeli... Danes pa po velikosti in norosti prekaša marsikaterega sorodnega beagla.

no pa začnimo

Končno bom še jest imela blog. Da ne bojo vsi okol mene kul, jest bom pa luzer... Sej sem se že parkrat spravla k računalniku, da bi ustvarla kej takega, pa nisem ravno med najbolj vztrajnimi ljudmi, vsaj kar se začetka tiče... ampak ko bom enkrat mal uredila tale svoj kotiček bom pa z večjim navdušenjem delila svoje bedarije s celim svetom (ok zaenkrat s slovensko govorečimi osebki...).